GFML-jevci smo doma

Kolikim od nas je ocenjevalno obdobje do zdaj predstavljalo nekaj pomembnega v življenju? Verjetno nikomur, razen profesorjem. No, nekatere je že skrbelo, kako bodo dvignili ocene, ampak v glavnini pa je »ocenjevalno obdobje« za nas bil le še en izmed neštetih pojmov slovenskega jezika. S Covid-om pridejo tudi marsikatere spremembe, med njimi očitno tudi ta, da imamo v vseh šolah, torej srednjih, osnovnih, glasbenih ipd. le eno ocenjevalno obdobje, ki bi se naj raztegnilo čez celo šolsko leto, torej do 24. junija 2021. Kakšne so prednosti in slabosti tega sklepa?
Kaj je Vlado Republike Slovenije pripeljalo do tega sklepa? Odgovor je deloma preprost. Šolanje na daljavo nekaterim povzroča bolj ali manj resne težave in preglavice. Na udaru smo vsi, tako profesorji in učenci oziroma dijaki, študentje, kot tudi starši. Iz osebne izkušnje lahko povem (in verjamem, da nisem edina v taki situaciji), da je v družinah, kjer je recimo več otrok, v mojem primeru sva dve sestri, težje in pogosto napeto imeti »ZOOM videokonferenco«. To velja posebej v primeru, ko gre za relativno majhen dom. V našem enosobnem stanovanju se je recimo težko umakniti v nek prostor, kjer bi bil popoln mir za vsako o naju. Najpogosteje se zgodi, da sva obe za isto mizo vsaka na svoji strani in imava obenem vsaka svojo videokonferenco. Najbolj zanimivo postane, ko bi morali odgovoriti na vprašanje. Katera bi odgovorila prva? Tako imava pogosto v ušesih vsaka svoje slušalke, da vsaka sliši po možnosti le svoje predavanje in upava, da nama ne bo treba odgovoriti ob istem času. Druga stvar je potem pisanje testov. Sestra je osnovnošolka in zgodi se, da ima ona videokonferenco medtem ko jaz pišem test (oni, koliko sem ugotovila, ne pišejo testov). Pod takimi pogoji je seveda težje pisati, ker vseeno ni takega miru kot v šoli in sklepam, da je Vlada s tem, da je uvedla eno ocenjevalno obdobje, želela na nek način posledično omogočiti manj ocen in s tem verjetno nekako boljše pogoje za vse, ki se šolajo ali poučujejo od doma.
Eno ocenjevalno obdobje torej. Kaj bi to lahko prineslo dobrega in kaj slabega? Poglejmo na to s stališča dijaka. Dve ocenjevalni obdobji sta do zdaj pomenili določeno število ocen v določenem časovnem obdobju, ki so se morale nabrati glede na število ur nekega predmeta (predpostavimo, da je slovenščine štiri ure na teden, kar posledično pomeni, da smo v eni konferenci oziroma slovensko ocenjevalnem obdobju morali pridobiti najmanj tri ocene.) Vse je bilo lepo in prav, ob koncu konference torej januarja smo pa si morebitne negativne ali za nas nezadovoljive ocene lahko popravljali oziroma zviševali (verjetno na vseh šolah zadnja dva tedna konference).
Kaj pa se zgodi zdaj? Eno ocenjevalno obdobje nam teoretično gledano odvzame možnost dveh mirnih tednov na začetku januarja, v katerih ni rednih testov in je namenjen le popravljanju in zviševanju ocen. Za nas, ki smo bili navajeni na ta sistem je to precejšnja sprememba, kajti zdaj lahko profesorji v tista dva tedna, ker pač ni konference, nabašejo dodatne teste. Če pogledam samo iz svojega stališča, je to tudi meni, ki zaenkrat nimam neke nuje glede popravljanja ocen, nekoliko neprijetno. Sama že od začetka šolskega leta veliko časa posvetim učenju, zdaj v času karantene pa sem milo rečeno zalepljena na stol in zvezke, ker imamo v primerjavi z drugimi šolami teste še vedno nastavljene tako, kot so bili splanirani na začetku šolskega leta – in se potemtakem moramo na njih tudi pripravljati (za kar niti približno ne trdim, da me moti) in ker predvsem potrebujem in hočem odličen uspeh v tretjem in četrtem letniku. Uspeh se mi namreč že šteje za vpis na želeni študij.
Druga stvar, ki jo prinese eno dolgo ocenjevalno obdobje je manjše število ocen. Sicer je verjetno odvisno od tega, kako se kateri profesor odloči, ampak če se odločijo za manjše število ocen, to lahko pomeni troje in sicer prvič, da mogoče ne bo toliko predelane snovi, kot bi je lahko oziroma moglo biti v določenem obdobju; drugič, da bi zaradi manj testov to pomenilo, da bi testi bili bolj obširni, da bi naenkrat pisali več snovi, kar bi bilo zelo neprijetno, nekoliko nadležno in naporno in tretjič, da bi nam manjše število ocen morebiti lahko pokvarilo povprečje, ker recimo ne bi imeli šest ocen v šolskem letu in če se ti ena »sfiži« imaš še vseeno ostalih pet, ki ti na nek način izboljšajo povprečje, ampak bi recimo bile samo tri ocene, kar, če logično pomislimo pomeni, da mora vsaka ocena biti 'popolna', če hočeš imeti želeno povprečje. Seveda smo vsi samo ljudje, ki delamo in se učimo iz napak, ki jih naredimo in upam staviti, da bi se vsakemu od nas kaka ocena lahko »sfižila«. To bi bilo precej slabo za nas.
Popolnoma razumem, zakaj je ministrica sprejela in podpisala sklep o letošnjem enem ocenjevalnem obdobju, ampak že odkar sem izvedela za to novico se sprašujem, kaj dobrega bi to v resnici sploh lahko prineslo. Do zdaj sem prišla le do negativnih zaključkov.
Mogoče, če izključim svoje mnenje, stališče in ozadje bi lahko kot pozitivno bilo to, da imamo lahko recimo da res manj ocen in smo recimo (ampak res velik poudarek na vsak recimo) manj obremenjeni s testi, kljub temu, da sem v zgornjih odlomkih bolj ali manj razložila protiargumente temu argumentu. Manj smo pod stresom tudi kvečjemu zato, ker lahko ocene izboljšujemo tudi kasneje, ne nujno do 15. januarja za eno konferenco in se zdaj recimo s profesorji lahko zmenimo za datum, ki ustreza vsem in si popravljanja oziroma zviševanja (odvisno od posameznika) razdelimo čez celotno šolsko leto.
Še vedno sem mnenja, da ta sklep prinese več slabega kot dobrega in kljub premišljevanju še vedno nisem uspela priti do neke pametne pozitivne posledice, ki se mi ne bi v celoti izničila z negativno posledico, ki mi na pamet pride veliko prej. Se pa seveda trudim in sem absolutno odprta za vsakršno mnenje, ki ga imam namen premisliti in ne z glavo skozi zid zanikati. Morda se ob nekem 'pametnem' argumentu moje stališče spremeni, kdo bi vedel.
Če za zaključek povzamem, kar sem skušala s tem razmišljanjem izpostaviti; eno ocenjevalno obdobje po mojem ne izboljša situacije glede šolanja v tem šolskem letu, oziroma ga po možnosti še nekoliko poslabša (v smislu, ki je zgoraj razložen, ne zato, ker bi na primer razlaga profesorjev in količina znanja, ki ga odnesemo od pouka bila slabša in manjša). Je pa pomembno, da neglede na to ali imamo eno ali dve ocenjevalni obdobji še vedno delamo sproti in kolikor se le da učinkovito. Vsak dan se zamislimo, kako srečni smo lahko, da imamo vsaj možnost izobrazbe, neglede na to, v kakšnih okoliščinah se nahajamo. Veliko ljudi po svetu bi si želelo imeti take možnosti in bi se hoteli izobraževati ter kot spužva črpati znanje, pa se zaradi spleta okoliščin žal ne morejo. Tako obdobje ne bo trajalo večno, le z vztrajnostjo in voljo ga moramo prebroditi in vse spet postaviti na stare, utečene tirnice.