Sestavljen sem iz dveh obrazov.
V meni sta dobro in zlo.
Vsak vrši obilico ukazov,
vsak včasih nadvlada telo.
Dober obraz nosim le s klapo,
le takrat popolno svobodo mu dam.
Nenehno in skozi drobceno sapo,
me prepričuje naj se zlemu ne vdam.
Zlo je tisto, ki mi gospoduje.
To ni zlodej, satan ali vrag.
To je le misel ki kot plaz me zasuje,
misel, da nisem nikomur drag.
Vem, da ta misel napak zveni,
a sega globoko v moje srce.
Dobra stran mene pred zlim kleči,
duša je mrzla kot zimsko polje.