Slovensko sociološko društvo je v sklopu letnega srečanja znova razpisalo natečaj za najboljši srednješolski sociološki esej. S tovrstnim tekmovanjem skušajo prispevati k popularizaciji sociologije in k razumevanju pomembnosti sociološkega znanja za sedanjo in bodočo družbo. Tema letošnjega srečanja bo populizem in nezaupanje v znanost, kar je hkrati bila tudi tema tekmovalnega eseja. Čeprav bo svečana podelitev izvedena šele na oktobrskem srečanju slovenskega sociološkega društva, pa so rezultati natečaja znani že sedaj.
Letošnja zlata maturantka Saša Štajner je namreč z njenim razmišljanjem o pomenu znanosti v sodobni družbi prepričala tekmovalno komisijo in napisala drugi najboljši sociološki esej v državi. Tako je letošnjemu zlatemu lesku na splošni maturi dodala še sijoči srebrni odtenek. Saši iskreno čestitamo za njen še zadnji uspeh v nagradno bogati in uspešni »GFML-jevski karieri«, ki ga bo v nadaljevanju njene znanstveno-raziskovalne poti zagotovo samo še presegla.
Njeno pronicljivo, strokovno argumentirano in družbeno kritično esejistično razmišljanje v nadaljevanju objavljamo v celoti.
Ali v času »Google strokovnjakov« sploh še potrebujemo znanost?
Znanost – pojem, ki v današnji družbi izgublja svoj primarni pomen. Vsakdo meni, da lahko z enim samim klikom postane strokovnjak na kateremkoli področju, kar pogosto vodi v veliko manjše zaupanje tistim, ki izobraževanju na tem področju namenijo celo življenje. Zdi se, da ta dejavnost kljub razvoju tehnologije ostaja ključnega pomena za razumevanje sveta okoli nas in reševanje zapletenih izzivov sodobnega časa. Preostane nam le še vprašanje, ali smo znanosti pripravljeni zaupati, ali pa mladim že ob rojstvu privzgajamo preveliko odvisnost in zaupanje v sodobna tehnološka sredstva.
Znanost kljub vse večjemu napredku na področju tehnologije še vedno predstavlja enega od temeljev družbe. Ne le da s pomočjo znanstvenih ved širimo svoja obzorja, ampak z raziskovanjem vsakodnevno pripomoremo tudi k razvoju družbe kot celote. Preverjanje resničnosti dejstev na spletu je v današnjem času postalo že skorajda Sizifovo delo, nikoli se ne konča, saj človek sam težko docela zaupa podatkom, ki jih lahko kdorkoli kadarkoli objavi.
Zakaj torej težimo k uporabi »Googla« v svojem vsakdanu? Splet človeku daje občutek varnosti, vsi namreč stremimo k temu, da najdemo nekoga v podobni situaciji, kot smo sami. Samo poglejmo hipohondra, ki je znan po svoji prehitri presoji lastnega bolezenskega stanja. Če torej nekdo, ki ima nenehne misli o lastnem obolenju, pa čeprav je »zdrav kot riba«, na spletu prebere mnenja ljudi, ki so se samodiagnosticirali na podlagi vidnih ali čutnih simptomov, bo tudi sam kaj kmalu dobil občutek, da vse našteto velja tudi zanj. Ravno v tem se skriva čar znanosti: ne le da nam natančno poda vzroke za nek pojav in njegove posledice, navede tudi dejstva, s pomočjo katerih lahko pridemo do zaključkov.
Znanost si marsikdo predstavlja le kot niz sodobnih inovacij in pojav novejše tehnologije, a pogosto pozabljamo, da mora biti ta tudi ali predvsem etična in družbeno odgovorna. Človeštvo stremi k temu, da čim bolje izobrazi ljudstvo, velik delež kapitala namenimo v razne znanstvene raziskave, zakaj torej večini dolgoletnih raziskav ne zaupamo zlahka? Odgovor ni preprost, skriva se namreč v mehanizmu človekovega sprejemanja in dojemanja informacij. Velika večina ljudi je naravnanih k temu, da verjame, kar izkusi na lastni koži. Ne le da je prepričanje, da moderni znanosti ni moč zaupati, povsem odveč, nepotrebna je tudi skrb posameznika glede vseh zloveščih namenov te stroke. Kadar posameznik podvomi v namere ljudi, ki celo življenje posvečajo raziskovanju in skrbi, da bi odpravili še najmanjše tegobe človeštva, bi sam pri sebi moral premisliti, ali bi v tem primeru slepo bolj zaupal neizkušenemu »Google strokovnjaku« ali izkušenemu posamezniku na tem področju.
Že sama pomenska definicija znanosti v SSKJ tako nakazuje, da je to dejavnost, ki si prizadeva metodično priti do sistematično izpeljanih, urejenih in dokazljivih spoznanj. Pomembno je torej eno – da znanosti zaupamo v tolikšni, če ne še večji meri, kot trenutno zaupamo sodobnim tehnološkim sredstvom. Čeprav je res, da Google dandanes spreminja način dostopa do informacij, pa je znanost vsekakor še vedno tista, ki ostaja temeljni steber človeškega napredka in razumevanja sveta.
(Avtorica: Saša Štajner, mentor: Jernej Jakelj.)
