Alen Balažic, bivši dijak 4. b, je zmagovalec razpisa za najboljši sociološki esej v državi za leto 2023. Esej je bil razdeljen na tri podteme, Alen je svoje videnje pomena in koristnosti medgeneracijskega sodelovanja strnil na zelo realen in praktičen način:
- Skrb za starejše v sodobni družbi: Ali so mladi odgovorni za starejše?
- Sobivanje mladih in starejših v sodobni družbi: izzivi in priložnosti medgeneracijskega sodelovanja.
- Prednosti in slabosti mladostništva v sodobni družbi v primerjavi z družbo starejših generacij.
Sobivanje mladih in starejših v sodobni družbi: izzivi in priložnosti medgeneracijskega sodelovanja
Sodobna družba se sooča z izzivi, ki jih prinašajo demografske spremembe in staranje prebivalstva. Eden od ključnih izzivov je sobivanje mladih in starejših ter medgeneracijsko sodelovanje. Le-to ponuja priložnosti za izmenjavo izkušenj, znanj, veščin ter bogatenje medsebojnih odnosov, vendar pa so na tej poti prisotne tudi nekatere ovire.
Mladi in starejši predstavljajo dve skupini z različnimi pogledi na svet, vrednotami, prepričanji, različne generacije imajo tudi različne načine komuniciranja, obnašanja in ravnanja, kar lahko privede do konfliktov in nesporazumov. Mladi so v sodobni družbi pogosto preveč osredotočeni na tehnologijo, kar lahko povzroči občutek osamljenosti starejših, ki se tehnološkemu napredku težje prilagajajo.
Vendar pa medgeneracijsko sobivanje prinaša tudi številne priložnosti. Starejši lahko mladim ponudijo izkušnje in znanje, ki so jih pridobili skozi življenje, medtem ko mladi lahko starejšim ponudijo svežo perspektivo ter nova znanja in veščine. Medgeneracijsko sodelovanje lahko prispeva k izboljšanju kakovosti življenja vseh generacij in spodbuja solidarnost v družbi.
Pomembno je, da se družba zaveda pomena medgeneracijskega sodelovanja in ustvari pogoje za to. Organizirati je treba različne oblike aktivnosti, ki omogočajo medgeneracijsko sodelovanje, kot so delavnice, projekti in sodelovanje. Ključno je, da se pri tem upoštevajo potrebe in želje različnih generacij ter da se ustvarijo varni prostori za izmenjavo idej in mnenj.
A za uspešno medgeneracijsko sodelovanje ni dovolj le organizacija različni dejavnosti, temveč je potrebno tudi odprto komuniciranje ter medsebojno razumevanje. Mladi in starejši morajo biti pripravljeni sprejeti drug drugega ter se na tak način tudi učiti. Z odprtim in spoštljivim odnosom je mogoče premagovati ovire, ki se pojavljajo na poti medgeneracijskega sodelovanja.
V zaključku lahko poudarim, da medgeneracijsko sodelovanje prinaša velike priložnosti za bogatejše medsebojne odnose in izmenjavo znanja med različnimi generacijami. Sodobna družba se sooča z izzivi, ki jih prinašajo demografske spremembe, zato je pomembno, da se spodbuja medgeneracijsko sodelovanje in ustvarja pogoje za to. Z združevanjem moči in izkušenj različnih generacij lahko prispevamo k izboljšanju kakovosti življenja vseh prebivalcev in k razvoju bolj solidarne in empatične družbe.
Mentorica je Sonja Ferčak.
