V letošnjem programu Fronte, festivala sodobnega plesa, prevladujejo dueti in zato tudi teme, ki se dotikajo predvsem intime.
Ko se pogovarjamo o programu festivala, je največkrat zastavljeno vprašanje, kaj bi bilo vredno izpostaviti. Ob njem se vedno znova znajdem v zagati, ker festival ne obstaja zaradi enega samega dogodka, ampak je preplet večdnevnega dogajanja, ki tvori celoto. Nekaj pa bi le veljalo izpostaviti, in to so pogovori z gostujočimi umetniki, kjer obiskovalci dogodkov lahko marsikaj vprašajo. Neposredna komunikacija med ustvarjalci in gledalci je preprost način, da umetnost približamo obiskovalcem in razblinimo mite o nerazumljivosti in nedostopnosti sodobne umetnosti.
Zadnja predstava letošnjega festivala Gracije (Graces), ki so si jo ogledali naši dijaki 2. u, 3. u in 3. v oddelka, je inteligentno zasnovana humorna mojstrovina, ki presega stereotipne predstave o odrskem plesu, spolnih vlogah in prevprašuje pogled na telo ter odrski perfekcionizem. Odlična predstava, ki za letošnjimi temami, stvaritvami in celotnim uprizoritvenim festivalskim programom postavi pravo ločilo in s tem doživetje podaljša v razmislek.
