Miklošičevi dnevi 2022
"Zares pišem ves čas eno samo knjigo. V vsaki knjigi se spreminja samo svetloba, pesem ostaja ista," tako nas nagovarja sodobni slovenski pisatelj Dušan Šarotar. Letošnja zgodba Miklošičevih dni se je začela 18. novembra s strokovno ekskurzijo Slovenci na Dunaju, spoznali smo pot znamenitih Slovencev, ki so zaznamovali tudi avstrijsko prestolnico, dr. Franc Miklošič, Jože Plečnik in številni drugi. Drugi letniki so si ogledovali znamenitosti Dunaja, prvi letniki pa so bili na strokovni ekskurziji Ljubljana v času, in sicer so obiskali Narodno in univerzitetno knjižnico Ljubljana, Moderno galerijo Ljubljana, Narodno galerijo Slovenije, Plečnikovo hišo, ogledali so si tudi mestno jedro, vedno znova nas vabi Prešernov spomenik, ki so ga slovesno odprli 10. septembra 1905, že takrat je vznemirjal z razgaljeno muzo nad pesnikovo glavo.
Miklošičeve dneve je popestrilo tudi dijaško raziskovanje, strokovna ekskurzija Naši braniki, Radgonski kot, projektni dnevi Narečja nas bogatijo, Naravoslovje in Migracije nekoč in danes (21. november), ogledali smo si tudi film Franc Miklošič, človek in znanstvenik.
Sodobni čas nam ponuja vedno več izzivov, tudi naše telo je vedno bolj izpostavljeno.
V plenarnem delu so bili gostje: dr. Suzana Košir, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru, ki je analizirala Vlogo in položaj žensk skozi sociološko perspektivo in dr. Marija Meznarič, profesorica biologije, ki je dijakom 3. a in dijakom četrtih letnikov, ki imajo na maturi biologijo, prestavila zanimivo in aktualno temo Naše telo, izziv sodobnega časa.
V svojem predavanju je izpostavila: "V srednjem veku je bila debelost znak bogastva in blaginje, danes pa vodi v številna kronična obolenja, v zmanjšano samopodobo, težavami z zaposlitvijo, premajhnimi konfekcijskimi oblačili in celo v premajhne določene kose pohištva."
V predavanju so se dijaki seznanili z najpogostejšimi vzroki za prekomerno težo, kako spremeniti življenjski slog, pogosta napačna razmišljanja o lastnem telesu. Naš način življenja mora biti tak, da se debelosti izognemo in na naslednje generacije prenašamo le koristne vzorce vedenja.
Zgodbe živijo ... Veliko zgodb je oživelo; na okrogli mizi Prednosti in priložnosti življenja v Prlekiji, na Večeru prleške misli in besede, performansu Aperta de vivet. Naš prostor, svobodno razmišljanje, naš jezik, narečje, to je naše bogastvo, ki ga dajemo zanamcem.
Miklošičevi dnevi so tudi priložnost, da se srečamo z bogato kulturno dediščino, z zgodbami, ki živijo med Muro in Dravo, ki jo raziskujeta pravljičarja Branka Jasna Staman in magister Saša Pergar, ki sta tudi izvirna in duhovita pripovedovalca zgodb in avtorska ustvarjalca. Njune zgodbe so oživele tudi v gledališki dvorani GFML. Na dogodku, ki smo ga poimenovali Zgodbe oživijo ..., sta gosta govorila o pomenu književnosti za posameznikovo rast in njegov razvoj, ter o pravljicah, ki ne predstavljajo le otroškega vlaka v svet domišljije, ampak vsebujejo pomembne predstave, načela in tudi strahove kulture, v kateri so nastale. Predstavila sta tudi začetke pisateljske poti in svoja najpomembnejša dela. Program sta dodatno popestrili dijakinji Lara Kapun in Jasmina Zver, ki sta prebrali odlomka iz slikanic Pastorka in bela žena in Najlepši kraj.
Dijaki so se tako seznanili z nekaterimi pomembnimi vprašanji, povezanimi z branjem književnosti, hkrati pa so so spoznali umetniško ustvarjanje in prodorno raziskovanje dveh avtorjev iz svoje neposredne bližine; oba sta tudi izvrstna pripovedovalca zgodb in maturanta GFML. Čestitke obema in naj živi domišljija ...
"Njegovo najmočnejše orodje so besede in z njimi se poigrava v najrazličnejših umetniških zvrsteh, pa naj gre za prozo, poezijo, scenarije, otroška dela ali še marsikaj drugega. Dušan Šarotar mehkobo in melanholijo pomurskih ravnic in svojih prednikov prenaša v besedila, ki ti jemljejo dih," je del razmišljanja o srečanju z Dušanom Šarotarjem, ki je Miklošičeve dneve 2022 tudi zaključil, Literatura in spomin.
Naj bo Literatura z veliko začetnico in naj bodo Zgodbe živijo tudi z veliko začetnico, predvsem za cenjene dijakinje in dijake; mladi ste, nadarjeni, razmišljajte, raziskujte, ohranjajte te zgodbe in pišite nove, prav tako z veliko začetnico.
Performans Aperta de vivet
Ob Miklošičevih dnevih smo na GFML ponovili gledališko igro Aperta de vivet, ki so jo dijaki 1. u in gospa knjižničarka, Veronika Prijol, pripravili in predstavili že oktobra, ob praznovanju Mednarodnega meseca šolskih knjižnic.
Scenarij za igro sta napisala Miha Horvat in Victoria Dohmen. Zamisel, ki je nastala v domišljiji, so dijaki prenesli na oder. Z govorico telesa so ob igri glasbe in svetlobe predstavili idejo za boljši jutri. Nastopajoči so na sproščen in inovativen način pristopili do izbranih poglavij v literaturi. V igro so vključili nekatere junake iz svetovne literarne zakladnice, npr. Piko Nogavičko, Malega princa, Romea in Julijo, Rdečo kapico, Drakulo.
Predstava je bila zanimiva, z aktualnim sporočilom. Mlade je povabila k medsebojnemu sodelovanju, ustvarjanju dobrih zgodb, plemenitih dejanj in harmoničnih odnosov. Nagovorila jih je k ustvarjalnosti, ki se zrcali v svetli prihodnosti. Spodbudila jih je, naj pogumno odprejo vrata v življenje, v samostojen in suveren začetek pisanja lastne življenjske zgodbe. S pomočjo branja kakovostnih literarnih del vse to lažje dosežemo in bolje razumemo pomen plemenitih dejanj, ljubezni in njeno metaforiko.
In znova je oživela misel Malega princa, ki pravi: Kdor hoče videti, mora gledati s srcem.
