Antična kulturna dediščina in renesansa sta projektna dneva pred odhodom na izbirno ekskurzijo v Rim, Neapelj, Pompeje in Vezuv, ki pa je zaradi epidemije, podobno kot v lanskem šolskem letu, odpadla. Vključenih je bilo pet šolskih predmetov.
Pri zgodovini so dijaki delali samostojno in v skupinah. S pomočjo gradiva in spleta so raziskovali vsakdanje življenje v rimski državi: kako so se v tistem času prehranjevali, oblačili, skrbeli za osebno higieno; kakšna je bila oskrba z vodo; primerjali so značilnosti rimske z današnjo družino in spoznavali, kako so Rimljani gradili ceste.
Pri geografiji so dijaki s pomočjo gradiva in spleta izdelovali turistične prospekte. Razdeljeni so bili v več skupin in so na plakate napisali in narisali glavne značilnosti Rima, Vatikana, Neaplja, Pompejev in Vezuva. Pri likovni umetnosti so dijaki utrjevali snov renesanse in imeli nekaj predstavitev na to temo. Eno šolsko uro pa so izkoristili za ogled razstave Revitalizacija svetlobe Boštjana Plesničarja v Galeriji Ante Trstenjaka.
Pri slovenščini so se ukvarjali z elizabetinskim in renesančnim gledališčem, brali Hamleta in iskali ideje humanizma ter renesanse ter jih primerjali z antičnimi idejami. Naredili so krajšo dramatizacijo Hamleta. Ena skupina pa je primerjala renesančno in antično gledališče.
Pri pouku glasbe so dijaki ponovili značilnosti renesančne glasbe ter se naučili pesem od Primoža Trubarja Poslušaj človik rezumej. Nato so dijaki dobili nalogo, da napišejo melodijo za prvo kitico enega od izbranih sonetov renesančnih pesnikov. Pri zapisu so si pomagali z mobilnimi telefoni in aplikacijo Perfect Piano. Nastale so zanimive melodije, nekatere so tudi preigrali.
Pri evalvaciji posameznih predmetov so dijaki pohvalili projektni način dela, ker so imeli možnost biti kreativni in s svojimi lastnimi pogledi prispevati veliko idej in zamisli k ustvarjalnosti celotne skupine.
