Novice

Artist book je projekt, ki so se ga lotili dijaki drugega in tretjega letnika pri predmetu ITS umetnost in z njim sodelujejo na natečaju, ki je razpisan v italijanskih Udinah.
Umetnost nam vedno znova odstira pogled. Vsak dijak si je izbral literarno delo, ki ga je pritegnilo, naj bo to klasika ali sodobna, aktualna literatura, od Krsta pri Savici do Gospodarja prstanov. Literarni liki oživijo, skozi nje vidimo svet, doživljamo tudi sebe. Vsak je oživil izbrani lik v dialogu z likovno ustvarjalnostjo, nastajale so črte, risbe, skice, podobe … Je res Črtomir iz Krsta pri Savici oseba, ki še v sodobnem svetu daje moč, lepoto, večno hrepenenje po domu? Vsi predstavljeni liki so močno hrepenenje po prijateljstvu, zdravju, svobodi, ljubezni. To, da mladi pogumno sežejo po knjigi, svinčniku, čopiču, ravno to je svoboda, beg iz včasih nelepega vsakdana. Ni ustvarjalnost tista, ki daje voljo do življenja, je odgovor vedno boj uničujoči volji do moči, ki vlada v sodobnem svetu.
Kako so literarni liki nastajali? Dijakinje in dijaki so si izbrali literarno delo, ki jih je motiviralo, vzpodbujalo h kritičnemu mišljenju. Iz izbrane literarne umetnine so potem izbrali tisti lik, ki je na njih naredil največji vtis, potem je nastajala »likovna upodobitev«. Nekateri so ustvarjali sami, nekateri v dvojicah. Izbrani liki prenesejo zgodbe tudi v današnji čas, iščemo in sestavljamo like na novo, po lastni podobi. Ta podoba naj bo čas, ki dopušča posamezniku, da diha in ustvarja brez predvidljivih smerokazov.
Izbrana literarna dela in karakterne like so dijaki aktualizirali, nakar so jim morali dati tudi vizualno podobo. Pri tem so imeli popolnoma proste roke, zato so dela nastajala kot risbe v svinčniku, grafike v tehniki monotipije, računalniška grafika, one-line risbe, v temperi naslikana dela, pri posameznih pa kombinacija več tehnik in materialov. Poleg karakternih likov so v likovnem delu morali prikazati tudi vzdušje literarne fabule, kar so poskušali izraziti v abstraktnih delih, pri čemer so se osredotočili na izbiro primerne barve, ki je s svojo izrazno močjo to vsebino dopolnjevala, jo podpirala. Originalna dela so nastajala v različnih velikostih, saj smo se odločili, da jih bomo uporabili kot tiske (printe), ki jih z lepljenjem na nek način oblikujemo v končne izdelke. Fotografirana originalna likovna dela so dobila računalniško dodanega nekaj teksta, pri tem so morali biti prav tako čim krajši in skoncentrirati idejo, če se da morda tudi samo v misel, ki vizualni upodobitvi samo še doda težo, moč izpovedi. Tudi pri tem je prihajalo do različnih rešitev. Nekateri so povzemali dogajanje iz originala in ga strnili. Dva avtorja sta oblikovala dialoge v obliki dramske predloge in jih zapisala v večjezični različici, kar delo še dodatno bogati in ga globalizira. En avtor je svoje misli zapisal v angleščini in nekaj jih je dejansko dodalo samo nekaj kratkih, a globokih misli.
Zamisliti so si morali, kako bodo oblikovali izvirne strani svoje umetniške knjige, pri čemer so nekateri posegali po različici kaširanja, drugi so uporabili zgolj tršo podlago, na katero so nalepili tiske, dva dijaka pa sta se odločila strani oblikovati v obliki sestavljanke, kakor se tudi v naših življenjih prepletajo in sestavljajo različne zgodbe.
Končno je knjiga morala dobiti tudi zunanjo podobo ali platnice, kjer so ponovno morali biti izvirni, kreativni v iskanju materialov in oblike oziroma tehnike, v kateri so to izdelali.
Knjiga, ki je sestavljanka, je, na primer, namesto platnic dobila mošnjo, v katero je kot v embalažo shranjena vsebina.
Njihovi mentorici, profesorici Tanja Trajbarič Lopert in Irena Štuhec sta zapisali: "Vsi dijaki so dobili skupna navodila, skupni izziv, ki so se ga potem čim bolj kreativno lotevali, samostojno ali v dvojicah, ga razvijali in nadgrajevali, pri čemer sva jih spodbujali. Delo je zaradi trenutne situacije v celoti potekalo na daljavo, zato sva ponosni, da smo projekt uspeli izpeljati."