V letu 2020 minevata okrogli obletnici rojstva (1850) in smrti (1920) še enega v plejadi »velikih« Prlekov, ki je najpomembnejšo sled zapustil na področju pedagoškega poklica, in avtorja številnih strokovnih del Henrika Schreinerja. Rodil se je 1. julija 1850 v Ljutomeru, kjer je obiskoval osnovno šolo in prvi razred realke. Šolanje je nadaljeval na mariborski gimnaziji in na Dunaju doštudiral prirodopis, matematiko in fiziko. Njegove službene postaje so bile: Dunaj, Bolzano, Maribor. V Bolzanu je na učiteljišču poučeval prirodopis in eno leto nadomeščal tamkajšnjega ravnatelja. Hkrati je učil tudi na nižji dekliški in trgovski šoli ter bil član izpitne komisije za ljudske in meščanske šole v Innsbrucku in Bolzanu. Vrh svoje poklicne in pedagoške poti je dosegel v letih 1890 in 1920, kot ravnatelj mariborskega učiteljišča. V Mariboru je služboval v času zapletenih narodnostnih razmer v Mariboru in na slovenskem Štajerskem. Na učiteljišču se je v času njegovega ravnateljevanja izšolalo veliko število narodno zavednih Slovencev, ki so bili skozi pedagoški poklic med glavnimi nosilci narodne zavesti med tukajšnjimi Slovenci. Ta odgovorna in vplivna služba je pomenila, da je opravljal številne pomembne funkcije: predsednik izpitne komisije za ljudske in meščanske šole, okrajni nadzornik za mariborsko okolico ter častni član Hrvaškega pedagoškega zbora. Čut odgovornosti za organizacijo slovenskega šolstva je izkazal tudi po razpadu Avstro-Ogrske monarhije, ko se je aktivno vključil za vzpostavitev novega šolskega sistema.
Bogata je njegova znanstvena zapuščina, ki obsega nad 100 bibliografskih enot (člankov, razprav, samostojnih knjižnih del, del v soavtorstvu, kritik in ocen). Predvsem izstopata področji prirodoslovje in pedagogika. V smislu dviga kvalitete šolstva je zagovarjal vpeljavo novih učnih pripomočkov in je sam ali v soavtorstvu priredil kar nekaj učbenikov. S tem je pomembno vplival na pouk slovenskega jezika in z novim pristopom k učenju nemščine ovrgel stare metode učenja tujega jezika. Nekaj naslovov njegovih del: Prva nemška vadnica za slovenske ljudske šole (1887), Fizika ali nauk o prirodi s posebnim ozirom na potrebe kmetskega stanu I in II (1889, 1891), Čitanka za obče ljudske šole (1900), Analiza duševnega obzorja otroškega in dušeslovni proces učenja (1902), Slovenska jezikovna vadnica I-IV (1903-1904), Presnova jugoslovanskega vzgojstva v smislu demokratizma (1919).
Na njegovo pobudo je bila ustanovljena Slovenska šolska matica, ki je izdajala Pedagoški letopis. Schreiner je bil 20 let predsednik stanovske organizacije in tudi glavni urednik njenega glasila. Kljub številnim službenim obveznostim je bil aktiven član Zgodovinskega društva za Spodnjo Štajersko in Slovanske čitalnice, v sklopu katere je ustanovil godbeni in gledališki oddelek. Bil je tudi predsednik Slovenske dijaške kuhinje in odbornik Posojilnice v Narodnem domu.
Eden najpomembnejših slovenskih pedagogov je umrl 14. aprila 1920 v Mariboru in bil pokopan v družinski grobnici v Šentjurju pri Celju. Leta 1951 je bila v Ljutomeru, na hiši Prešernova ulica 5, namestu kjer je nekoč stala njegova rojstna hiša, odkrita spominska plošča. Leta 1955 so prosvetni delavci LRS v Mariboru na Mladinski ulici, v bližini nekdanjega učiteljišča postavili monolitni spomenik, delo kiparja Gabrijela Kolbiča.
Kot zanimivost navajam, da je leta 1877 Henrik Schreiner zaključil visokošolski študij pred izpitno komisijo, ki ji je predsedoval njegov rojak Franc Miklošič, katerega 130-letnico smrti se bomo spominjali 7. marca prihodnje leto.
zbral in zapisal:
Franc Čuš
Henrik Schreiner, foto: Keiser, L. J, (vir: Zbirka upodobitvenih znanih Slovencev, Digitalna knjižnica Slovenije, https://www.dlib.si/)
Spominska plošča posvečena Henriku Schreinerju, 1951 jo je dal postaviti Sindikat učiteljev in profesorjev Okraja Ljutomer. (foto: Zvonko Kustec)
Doprsni kip Henrika Schreinerja, leta 1955 so ga postavili prosvetni delavci LR Slovenije, avtor je kipar Gabrijel Kolbič. Kip stoji na Mladinski ulici v Mariboru, pred Pravno fakulteto. (foto: Aleš Kustec)
Portret Henrika Schreinerja, avtor neznan. Slika se nahaja v pisarni ravnatelja Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer, Zvonka Kusteca.
