Učna ura »na prostem« ob dnevu Rudolfa Maistra (22. 11. 2019)
S prazniki skuša država vsaj na simbolni ravni uzakoniti določeno mero patriotizma oz. domoljubja. V obdobju blagostanja in vsesplošnega družbenega napredka žal določeni nacionalni dosežki postanejo preveč samoumevni. V takšnih okoliščinah družbene apatičnosti, lagodnosti in nonšalantnosti do narodnih dosežkov pomembno vlogo ozaveščanja ter dviga nacionalne samozavesti prevzamejo predvsem različne domoljubne organizacije civilne družbe.
Ena izmed takšnih organizacij je tudi Prleško društvo general Maister. Njegovo temeljno poslanstvo je predvsem spodbujanje in utrjevanje domoljubja ter ohranjanje spomina na dogodke, ki so pomembni za narodovo zgodovino. Predvsem v trenutnem času splošne družbene apatije so tovrstna društva tista, ki načrtno gojijo čustva in kult domoljubja. Če jim to ne uspe s splošno mobilizacijo njenih vrednot, pa vsaj dosežejo, da se ključni narodni dogodki ne pozabijo in se ustrezno obeležijo. Lahko bi celo trdili, da omenjena domoljubna društva predstavljajo prikrito slabo vest državljanov, ki zaradi lastne komoditete zavestno ignorirajo spoštljivi odnos do lastnih korenin.
V petek, 22. 11. 2019, dan pred državnim praznikom, so dijaki 3.c oddelka ljutomerske gimnazije prisostvovali nekoliko drugačnemu, zato pa nič manj pedagoškemu pouku izven šolskih prostorov. Zgodovinsko učilnico so zamenjali za svež zrak v ljutomerskem parku, ki ponosno nosi ime domoljuba Rudolfa Maistra. Ob njegovem spomeniku, ki kot edini tovrstni prikazuje tudi pesniško ter humanistično plat generala, so z aktivnim sodelovanjem sooblikovali svojo učno uro. Najprej jim je Jernej Jakelj, predsednik Prleškega društva general Maister, predstavil pomen obeleževanja državnih praznikov, nato pa je Franc Čuš, podpredsednik istega društva, podrobneje predstavil Maistrove vojaške akcije v letih 1918–1919. Oba predavatelja sta izpostavila, da se lik generala Maistra ne skriva zgolj v uspešnem združevanju dela vojaka in umetnika, ampak predvsem v dejstvu, da je bil oseba, ki je bila pripravljena zavestno izstopiti iz trenutne cone udobja in samozadostnosti ter za bodoči narodov blagor, ob morebitnem neuspehu, žrtvovati tudi lastno eksistenco. Rudolf Maister se je iz izrazito patriotskih vzgibov zavestno odločil, da bo ponižen in morebiti tudi ponižan ter ob tem slovenski živelj postavil pred lastno življenje. Pripravljenost na izgubo lastnega obstoja za napredek skupnosti oz. pripravljenost na samožrtvovanje pa predstavlja tisto najvišjo moralno vrednoto, ki loči resnične junake od samopromocijskih povzpetnežev. Dan Rudolfa Maistra nas opominja, da pristno domoljubje na lestvici vrednot ljubezen do domovine in lastnega naroda vedno postavlja pred osebne interese posameznika. Omenjeno pa je v današnjem opazno sebičnem in vase zagledanem času vredno toliko večjega občudovanja.
Državni prazniki, naj si bodo dela prosti dnevi ali delavniki – to je s simbolnega nivoja povsem nepomembno – predstavljajo uzakonjen državni opomnik za državljane, da vsakoletno obudijo spomin na dogodke in osebe, ki so odločilno oblikovale narodno zgodovino. Aktiven državljan namreč nosi moralno odgovornost, da ohranja spomin na pretekle dogodke in hkrati tudi skrbno neguje specifične sestavine slovenske kulture v vsej raznovrstnosti in barvitosti njenih oblik.
