Obiskati Beneški Bienale, čemu? Da bi se seznanili z aktualnim dogajanjem na področju sodobne umetnosti, da bi poskušali razumeti, čutiti, vzpostaviti odnos do umetnosti in do lastne percepcije dogodkov, ki tovrstno ustvarjanje sprožijo. Morda tudi v sebi vzbuditi potrebo po odzivu na čas in dogajanje, ki ga doživljamo, in skozi lastno ustvarjanje sprostiti ventile nakopičenih čustev …
Kako so dijaki doživljali ta obisk in ta dan pa v prispevku Anje Pušenjak:
»Oktobrski sončni petek smo dijaki skupaj z mentoricami izkoristili za potepanje po Benetkah. Udeležili smo se ga dijaki, ki nas zanima umetnost, zgodovina, mednarodna povezanost, izražanje sodobnih družbenih načel, norm, krize ter navsezadnje njihovo razumevanje.
V dopoldanskih urah nas je avtobus najprej popeljal do prvega cilja – pomola Punta Sabionne, od koder smo se z ladjico odpeljali proti že težko pričakovanim Benetkam. Pot nas je tam vodila do svetovno znanega Beneškega Bienala (Biennale di Venezia), prireditve, ki se odvija vsako drugo leto. Letošnji naslov Bienala se glasi "May You Live in Interesting Times". Torej: sodobnost, danes, zdaj, ta trenutek skozi umetniške oči. Družba, dejstva, pričakovanja. Kako to razumeti, je stvar posameznika, njegove interpretacije. In kaj so o svoji interpretaciji povedali dijaki sami?
"Zelo zanimivo je prepletanje različnih stilov in zvrsti umetnosti. Predvsem fotografije, pri teh so se mi najbolj vtisnili v spomin portreti vsemogočih, raznolikih ljudi. Bienale zelo dobro pooseblja različnost, ki se izvrstno dopolnjuje in povezuje med seboj, saj tam razstavljajo umetniki iz mnogih držav sveta." (T. Pukšič)
Res je, Bienale združuje ustvarjanje umetnikov iz celega sveta. Tudi iz Slovenije, saj je letos med nacionalnimi paviljoni mogoče zaslediti tudi slovensko delo – hipersonično plovilo Marka Peljhana, kar daje naši majni državi še večjo prepoznavnost in vrednost.
Veliko nas je takšnih, ki smo se ob stvaritvah dobro zamislili. Če smo natančno pogledali, prisluhnili in se prepustili čaru umetnosti, smo lahko podoživeli situacijo, ki jo dejansko živimo in se zavedali njene pomembnosti. In mogoče je to dovolj, da začne vsak posameznik na kakršen koli način že prispevati in težiti k spremembam, se boriti za svojo avtoriteto, za svojo prihodnost, družbo in okolje, v katerem se bo počutil varno in se bo zmožen karseda dobro razvijati.
Po končanem ogledu smo se sprehodili še po Benetkah in si ogledali različne znamenitosti, ki jih mesto ponuja, si privoščili dobro italijansko pico ali testenine, nakupili spominke in se počasi z ladjico, polni nepozabnih vtisov in doživetij, vrnili nazaj do avtobusa in potem domov.
"Bilo je zelo zanimivo ter fenomenalno. Abstraktne umetnine so nam dale veliko povedati o umetnikovem pogledu na svet in družbo. Zelo mi je bilo všeč, na kakšne načine so umetnine naredili (materiali, slog ...). Umetniki so se res zelo dobro izkazali. Meni je bila ekskurzija, kot sem že prej omenil, zelo všeč in bi jo z veseljem ponovil." (T. Andrejek)«
In ob koncu še razmišljanje prof. Lidije Kos:
»Umetnost je že od nekdaj odraz družbe in je njen najbolj iskreni kritik. Izraža, kar se z vsakdanjimi besedami izraziti ne da – človekove najgloblje stiske, strahove in stud, a tudi njegova najvišja čustva, ideale ter cilje, po katerih stremi.
Sodobna umetnost kot nikoli doslej izraža ravno to, o čemer se v javnosti ne govori oz. se hinavsko molči. Cilja v srce posameznika, zadene pa seveda le tistega, ki srce ima.
In tako je letošnji Bienale provokacija v filozofskem, političnem in umetnostnem pomenu besede. Že naslov sam po sebi, May You Live In Interesting Times (Živite v zanimivih časih), gledalca spodbuja k razmišljanju o aktualnih dogajanjih in stiskah po svetu ter ga s tem ironično sprašuje, ali so časi res zanimivi in lepi ali so prej grozljivi. Pri naslovu gre namreč za neke vrste urok, ki so ga izrekali, ko so nad nekoga klicali prekletstvo in mu želeli hude čase. Toda po drugi strani, a niso ravno težki časi v življenju tudi najbolj plodni in kreativni v smislu človekove rasti ter učinkovitosti? Ko je vse lepo in prav, človek ni najbolj ustvarjalen, človek največ ustvarja takrat, ko trpi, ko ga nekaj žuli, muči in boli. Ravno takrat, ko je slabo in težko, so največje možnosti, da nekaj spremenimo na bolje. Organizatorji Bienala nam z naslovom torej hudomušno sporočajo, naj živimo v hudih časih in naj nam bo težko, saj bomo lahko tako storili nekaj dobrega, trajnega in lepega ter s tem pripomogli k temu, da bo šlo vse skupaj na bolje.«
