fbpx

Novice

Prepričan sem, da ste bili preko televizije, družbenih omrežij oziroma drugih sredstev obveščanja seznanjeni s slovensko, z evropsko in globalno akcijo – Fridays for future (Petki za prihodnost). Akcija, ki je po celem svetu združila enako misleče mladostnike, vse zavedajoč, da so podnebne spremembe preveč preteč problem, da bi ga še naprej prezirali. Iz istega razloga je pred približno pol leta po celem svetu in tudi pri nas potekal podnebni štrajk. Takrat so mladi stopili na ulice, zapolnili trge in zahtevali, da vlade ukrepajo proti podnebnim spremembam in da te spremembe začnejo obravnavati kot krizo globalnih razsežnosti.

Pol leta po prvem štrajku je očitno, da nismo bili dovolj glasni. Zato smo v gibanju Mladi za podnebno pravičnost organizirali še en podnebni štrajk. V sodelovanju z Gimnazijo Franca Miklošiča smo štrajkali tudi v Ljutomeru.

Na sestanku dijaške skupnosti smo izoblikovali organizacijski odbor mladih podnebnih pravičnikov, ki je poskrbel za lepljenje plakatov, pripravo transparentov, zbiranje pripomočkov in prevzel koordinacijo ter izvedbo samega štrajka. Poleg logističnih usklajevanj smo se organizatorji soočali še s vprašanjem udeležbe. Med sovrstniki namreč ni bilo videti zanimanja ali navdušenja, ko smo jih seznanili, da organiziramo ta protestni shod. Prav tako smo bili deležni kritik in pripomb o nesmiselnosti boja za podnebno pravičnost. Vendar nas to ni ustavilo, ravno nasprotno – dali so nam vedeti, da smo precenili lokalno ozaveščenost o tej tematiki in se zavedli, da je prav zato še toliko bolj pomembno, da jasno in javno predstavimo, za kaj se zavzemamo. Takrat sem poudaril, da razumem njihovo stisko in dvome, kajti z zavedanjem takoj postanemo odgovorni – odgovornost pa je med mladimi nepriljubljen občutek. Hkrati moramo pomisliti, da si zagotovo nihče od aktivistov, ki so vodili gibanja, revolucije in delali spremembe, kot otrok ni predstavljal, da bo tako kmalu moral prevzeti določene dolžnosti in se boriti za cilje, za spremembe, ki jih drugi niso odobravali. Tudi mi si tega nismo želeli, žal pa so nas razmere in neresnost starejših generacij prisilile v to, da ukrepamo. Vajeti moramo vzeti v svoje roke in se boriti za našo prihodnost, za okolje, v katerem želimo živeti mi in naši otroci. Nihče, prav nihče drug ne bo tega storil namesto nas.

Vsi dvomi in predpostavke so padli, ko so okolico ljutomerske gimnazije ob 11.55 preplavili dijaki, osnovnošolci in ostali, ki se zavedajo problema, s katerim se soočamo. Svojo odločnost in glas smo Ljutomeru pokazali na pohodu skozi Park Rudolfa Maistra proti Glavnemu trgu, kjer smo po krajšem govoru pot nadaljevali skozi Park 1. slovenskega tabora do gimnazije. Tam so svoja razmišljanja skozi govore predstavili Timotej Pukšič, Tadej Andrejek in Teja Sapač, zbrane pa je nagovoril tudi predsednik zveze društev Moja Mura Samo Tuš.

Zavedanje o preteči podnebni krizi globalnih razsežnosti se širi naprej. Vseeno pa je bilo nekoč časa za razumevanje podnebne problematike na pretek – zdaj se ta čas izteka. Potrebna so dejanja in spremembe. Mladi opažamo, da se ne zdimo kot razposajena mularija le predstavnikom ljudstva v Ljubljani, ampak da prihaja do neodobravanja in celo posmeha že na področju regij oz. lokalnih skupnosti. Takšnega odnosa ne sprejemamo, saj je posmeh nam posmeh naši prihodnosti – dediščini posmehovalcev.

Naš boj za podnebno pravičnost se ne bo ustavil, dokler ne bodo zahteve gibanja upoštevane in dokler se potrošniški sistem ne bo predrugačil.

Podnebno problematiko moramo reševati hkrati, lokalno, regionalno, nacionalno in globalno. Svoje prihodnosti ne moremo več zaupati istim ljudem, ki nam jo jemljejo.

Jure Miholič, koordinator Mladih za podnebno pravičnost na GFML

Zadnje novice

VEČ NOVIC PRIDRŽITE "SHIFT" ZA VSE PRIKAŽI VSE

Aktualne video vsebine

Nove fotografije

Avdio vsebine