Naša knjižnica je kulturno središče šole, je osrednji študijski in informacijski prostor, kjer imamo dostop do ključnih virov informacij. Umeščena je v središčni del šolske stavbe, blizu učilnic. Je gostoljuben, odprt kraj za bivanje, osebnostno rast in spletanje prijateljskih vezi, kamor se vedno znova radi vračamo.

Knjižnica GFML je polnopravna članica sistema COBISS. Gradivo je računalniško obdelano po mednarodnih standardih in je vidno v vzajemni bazi COBIB.SI - Vzajemna bibliografsko-kataložna baza podatkov, ki je dostopna preko spleta.

Zbirka

Knjižnična zbirka obsega raznovrstno gradivo, ki je urejeno po sistemu univerzalne decimalne klasifikacije (UDK sistem). Strokovno opremljeno in urejeno je postavljeno na police v knjižnici in v kabinetih. Uporabniki lahko do njega prosto dostopamo.
Knjižnica zbira, hrani in daje v uporabo leposlovje in gradivo z vseh strokovnih področij. Poleg gradiva v slovenskem jeziku nudi gradivo še v angleškem, nemškem, francoskem, španskem, ruskem in madžarskem jeziku.

Knjižnica izposoja gradivo učiteljem in učencem naše šole. Podpira vzgojno-izobraževalno delo v šoli ter razvija in dopolnjuje delo, ki teče na podlagi obveznega učnega programa. Profesorje oskrbuje z ustrezno literaturo na njihovem predmetnem področju. Učencem je v pomoč pri obveznem branju, pri iskanju informacij, ki so dostopne tudi preko interneta ter pri zbiranju gradiva, ki ga rabijo za izdelavo referatov, raziskovalnih in seminarskih nalog.

Poslanstvo šolske knjižnice

Šolska knjižnica deluje po načelih IFLA/UNESCO Manifestu o šolski knjižnicah, ki je dostopen na http://www.ifla.org/.

Knjižnični red

V šolski knjižnici veljajo sprejeta šolska pravila. V želji, da bi uporabnikom zagotovili čim enotnejše pogoje uporabe knjižnice in da bi se vsi v njej dobro počutili in nemoteno delali upoštevamo knjižnični red.

Članstvo, članska izkaznica, izposoja, odškodnina za nepravočasno vrnjeno gradivo

Ob vpisu na šolo postanejo vsi vpisani dijaki člani šolske knjižnice. Člani so tudi vsi zaposleni na šoli. Članarine ni. Izposoja je možna z dijaško izkaznico ali drugim identifikacijskim dokumentom. Uporabnikom knjižnice je vso knjižnično gradivo dostopno brezplačno.

Izposoja knjižničnega gradiva (knjige, priročniki, serijske publikacije, neknjižno gradivo)

• Izposojevalni rok za knjige je tri tedne.
• Izposojo vsake knjige je možno po poteku izposojevalnega roka podaljšati še za tri tedne ali več, če ni rezervirana za drugega uporabnika. Izposojevalni rok za gradivo, ki ga dijaki potrebujejo za domače branje, nemško in angleško bralno tekmovanje je en teden ali štirinajst dni.
• Serijske publikacije si je možno izposoditi na dom do tri dni, po dogovoru s knjižničarko tudi več.
• Mediotečno gradivo (CD-ROM-i, zgoščenke, avdio in videokasete) si je možno izposoditi v knjižnici, po dogovoru pa tudi na dom.
• Referenčno gradivo (leksikoni, slovarji, priročniki, učbeniki, enciklopedije, atlasi ...) je možno uporabljati le v prostorih knjižnice oz. v razredu pri pouku.
• Možne so rezervacije gradiva.
• Gradivo si izposoja vsak uporabnik osebno s svojo identifikacijsko, dijaško izkaznico.
• Dijaki si lahko izposojajo gradivo do konca pouka (junija). Vrniti ga morajo, preden dobijo spričevala četrtega letnika. Vse poravnane obveznosti v knjižnici so pogoj za izposojo gradiva dijakom 4. letnika, ki ga potrebujejo za maturo. To gradivo vrnejo do zaključka mature.
• Dijaki, ki potrebujejo gradivo za popravne izpite, si ga v dogovoru s knjižničarko, lahko izposodijo tudi čez počitnice.
• Nerednim uporabnikom se lahko izposoja odreče, dokler ne poravnajo svojih obveznosti.
• Za strokovno gradivo (učbeniki, učni pripomočki, strokovna literatura ...), ki ga uporabljajo strokovni delavci šole pri svojem delu, velja neomejeni rok izposoje le-tega. Vendar pa ga morajo vrniti ob koncu pouka tekočega šolskega leta in se s knjižničarko dogovoriti glede možnega podaljšanja. Izposojeno strokovno gradivo ter učbenike, ki jih učitelji v tekočem šolskem letu ne potrebujejo pri svojem delu, so dolžni vrniti v knjižnico.
• Knjižničarka ima pravico zahtevati izposojeno gradivo na vpogled za potrebe vrednotenja, izločanja ali odpisa. V takem primeru ji mora uporabnik gradivo dostaviti na vpogled naslednji delovni dan.
• Vodje strokovnih aktivov so dolžni ob začetku in ob koncu šolskega leta skupaj s člani popisati (preveriti) stanje knjižničnega gradiva v kabinetih (na policah, v izposoji) ter ga oddati knjižničarki.

Odškodnina za poškodovano ali izgubljeno knjižnično gradivo

Poškodovano ali izgubljeno knjižnično gradivo, ki ga je mogoče nadomestiti z novim, uporabnik nadomesti z enako enoto. Za gradivo, ki ga ni mogoče nadomestiti  ali je namerno poškodovano, povzročitelj škode le-to nadomesti z vsebinsko enakovrednim gradivom po dogovoru s knjižničarko ali plača tržno ceno nove knjige plus stroške ponovne strokovne obdelave.

Medknjižnična izposoja

Možna je z vsemi vrstami knjižnic v Sloveniji in prek NUK-a v tujini. Uporabnik plača polovico stroškov.

Dejavnost Pogovorjevalnica ali pogovori o prebrani knjigi

Z dejavnostjo Pogovorjevalnica ali pogovori o prebrani knjigi v šolski knjižnici širimo in promoviramo bralno kulturo, ozaveščamo pomen branja za besedni zaklad. Poglabljamo ljubezen do jezika in narodno zavest, širimo ter ohranjamo bogato slovensko kulturno dediščino. Dijaki in profesorji izmenjujemo izkušnje in mnenja o prebrani knjigi, ki se nas je posebej dotaknila. Povzetke objavljamo v šolskem glasilu GFML novice.

Knjižnično informacijsko znanje (KIZ)

Knjižnično informacijsko znanje (KIZ) je splošno znanje o informacijskih virih, njihovi izbiri in uporabi za določene namene. Dijaki ga usvojijo do ravni, ki jim omogoča samostojno pridobivanje in uporabo informacij tudi po končanem formalnem izobraževanju.

Poleg ključnih kompetenc šolska knjižnica v kurikulu s programom Knjižnično informacijsko znanje razvija kompetence na treh ključnih področjih: branje, informacijska pismenost in učenje ter jim pomaga dosegati postavljene cilje.

Program KIZ vključuje razvijanje vseh vrst pismenosti, še posebej pa informacijsko pismenost kot sposobnost opredelitve informacijske potrebe, pridobivanja, razumevanja, vrednotenja in uporabe informacij iz različnih virov, kajti informacijska pismenost dobiva ključno vlogo v življenju posameznika in družbenih skupin. Zato je v programu poudarjena raba knjižničnega gradiva, informacijskih virov in razvijanje sposobnosti ter spretnosti za samostojno učenje, dejavno preživljanje prostega časa, tudi z leposlovnim in strokovnim gradivom, gradivom za osebnostno rast in odgovorno delovanje dijakov.

Knjižnično informacijsko znanje (KIZ) izvajamo v okviru obveznih izbirnih vsebin (OIV), v obsegu 15 ur.

Razstave in literarne prireditve

Knjižnica pripravlja priložnostne razstave, sodeluje pri organizaciji literarnih večerov, gosti znane književnike ter druge pomembne goste.
Našo gimnazijo so obiskali že mnogi slovenski vidni literati, npr. Marjan Tomšič, Tone Pavček, Vlado Žabot, Evald Flisar, Feri Lainšček, Vinko Möderndorfer, Aleš Šteger, Tone Partljič, Franček Rudolf, Igor Frbežar, Nina Kokelj, Klarisa Jovanovič, Karolina Kolmanič, Norma Bale, Igor Karlovšek, Štefan Kardoš, Tomo Podstenšek, Marjana Moškrič, Tone Peršak, Niko Grafenauer in mnogi drugi.

Referenčni servis Vprašaj knjižničarja

Za njegove potrebe opravlja dežurstvo 5 visokošolskih in 5 splošnih knjižnic ter IZUM. Servis omogoča postavljanje vprašanj knjižničarju/informatorju in takojšen prejem odgovorov v klepetu ali prejem odgovorov v 24 urah po e-pošti od ponedeljka do petka (razen ob praznikih). Storitev je brezplačna in ni pogojena s članstvom v knjižnici. Več o namenu referenčnega servisa lahko preberete na naslovu http://home.izum.si/izum/qp/o_servisu.htm.

Digitalna knjižnica Slovenije

Digitalna knjižnica Slovenije »dLib.si« je knjižnica na spletu, ki je na voljo vsem – kadarkoli in kjerkoli, prek računalnika ali mobilnega telefona; do nje lahko dostopate prosto, brez vseh omejitev; v vaš dom, na delovno mesto, univerzo ali šolo prinaša pisne kulturne zaklade Slovenije, redkosti, ki jih hranimo v NUK in v drugih slovenskih knjižnicah. Hkrati vam omogoča dostop do aktualnih strokovnih člankov in drugih celotnih besedil.

  • besedila: časopisje (članki, znanstveni članki), knjige, poročila ARRS, visokošolska dela
  • slike: 3D predmeti, artoteka, fotografije, notno gradivo, plakati, razglednice, rokopisi, vedute, zemljevidi
  • multimedija: virtualne razstave, zvočni posnetki
  • poročila: zaključna poročila ARRS (raziskovalni programi, raziskovalni projekti, podoktorski projekti)

Več o digitalni knjižnici Slovenije na http://www.dlib.si/

Prazniki knjige in knjižnic 

8. september – SVETOVNI DAN PISMENOSTI

26. september – EVROPSKI DAN JEZIKOV

15. oktober -MEDNARODNI DAN ŠOLSKIH KNJIŽNIC

22. oktober – DAN IZVIRNE SLOVENSKE SLIKANICE

20. november – DAN SLOVENSKIH SPLOŠNIH KNJIŽNIC

3. december – TA VESELI DAN KULTURE

21. marec – SVETOVNI DAN POEZIJE

19. marec – SVETOVNI DAN PRIPOVEDNIŠTVA

20. april – DAN SLOVENSKE KNJIGE

23. april – SVETOVNI DAN KNJIGE in AVTORSKIH PRAVIC

3. maj – SVETOVNI DAN SVOBODE TISKA

Dobrodošli v prijazni knjižnici! 

Knjižničarka

Veronika Prijol
Veronika Prijol
knjižničarka
02 58 58 711
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.