fbpx

GFML-jevci smo doma

Kultura je tisto, kar goji in gradi slovensko identiteto ter krepi slovenstvo. Pomaga pri razvoju ustvarjalnosti, inovativnosti, prilagodljivosti in sodelovanju,
zato je hkrati tudi temeljni dejavnik gospodarskega razvoja. Prav kultura je bila v preteklosti mnogokrat razlog, da smo Slovenci ohranili svoj prostor,
identiteto in jezik. Slednja sta tudi odgovorna za to, da smo se Slovenci izoblikovali in obstali kot narod. Slovenija je ena izmed redkih, če ne celo edina
država na svetu, ki ima za državni praznik dan kulture. Pa vendar se v sodobnem svetu na račun globalizacijskih tokov in interkulturalizma zaradi svoje »nizke
zastopanosti« počasi izgublja. Kaj lahko storimo, da v čim večji meri ohranimo slovensko kulturno identiteto?
Kulturno identiteto lahko ohranjamo z uveljavljanjem in razvojem slovenskega jezika. Jezik je sredstvo sprejemanja kulture in vsebuje kulturno dediščino.
Ljudje gledamo na svet skozi kulturno prizmo jezika, kar pomeni, da nas ta do neke mere vodi pri našem razumevanju sveta in določa način našega mišljenja.
Z ohranitvijo jezika bi torej posredno tudi pripomogli k ohranitvi dela slovenke kulture in kulturne identitete. Za dolgoročno ohranitev jezika danes pa je zelo
pomembna njegova digitalizacija, kajti ta omogoča sporazumevanje, sodelovanje, poslovanje, izmenjavo znanja ter udeleževanje v družabnih in političnih
razpravah ne glede na jezikovne meje. Prav tako bodo oz. že so v današnjem svetu privlačni in konkurenčni tisti jeziki, ki bodo z lahkoto dostopni in se bodo
uporabljali na spletu. V Sloveniji za javno rabo jezika, jezikovno izobraževanje in pa digitalizacijo slovenščine skrbi Služba za slovenski jezik na ministrstvu za
kulturo. Ta trenutno oblikuje novo Resolucijo o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2020–2024, kar daje lepo upanje za ohranitev našega
edinstvenega jezika in z njim tudi slovenske kulture in kulturne identitete.
Naslednja, dokaj znana strategija je kulturno izobraževanje. To je najbolj učinkovito, če smo ljudje že od malega izpostavljeni kulturi sami in ozaveščeni o
njenem pomenu. Kulturna zavest je tista, preko katere se otroci in mladi naučijo premišljevati o svoji kulturi, drugih kulturah in kulturi na splošno. V okviru
šolanja kulturno izobraževanje večinoma poteka preko učenja zgodovine slovenskega naroda in njegove literature, umetnosti… ter obiska raznih prireditev,
proslav, udeleževanja projektov in podobno. Vendar pa ima lahko to, predvsem pri najstnikih ravno obraten efekt, kajti ti se počutijo prisiljene učiti o nečem,
čeprav jih ne zanima, kar lahko v njih vzbudi celo odpor do kulture. Zato bi bil po mojem mnenju veliko bolj učinkovit način približevanja kulture in
prebujanje kulturne zavesti pri mladih preko nečesa, kar jim je blizu in s čimer se lahko poistovetijo. En primer tega bi bili lahko športniki. Ti so mnogim vzor
in če bi ti v javnosti večkrat omenili, kako so ponosni, da prihajajo iz Slovenije, da so ponosni na svoj jezik in kulturo, sem prepričana, da bi mnogo ljudi bilo
veliko bolj ponosnih na to, da so Slovenci in posledično bi se tudi slovenska kulturna identiteta lahko ohranila.
Le mi, mi Slovenci smo tisti, ki lahko pripomoremo k ohranitvi naše kulture. Kot je nekoč povedal Mahatma Gandhi: »Kultura naroda prebiva v srcih in duši
njenih ljudi.«

Objavljenje vsebine so pregledane, vendar niso lektorirane in ne izražajo stališč Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer.
external Oddajte svoj prispevek

Najnovejše

VEČ NOVIC PRIDRŽITE "SHIFT" ZA VSE PRIKAŽI VSE