Tvoje ime mi nikakor ne ugaja
je pusto, nemo, nekam brez značaja.
»Corona« zveni preveč ostro in resno,
zato preimenoval te bom kar v Vesno.
Veš draga Vesna, odprla si mi oči.
Ko odvzela običajne si skrbi,
začel poglabljati sem se vase
in ugotovil, da žal skrbim le zase.
Že, govoril sem, da mi je mar za sočloveka
in da človeka res ne naredi obleka.
Ob tem lagal sem, žalil in ubijal
podobo sebe neprestano v rožice zavijal.
Ko bil primoran sem se družiti sam s sabo,
začel sovražiti svojo sem pojavo.
Zato Vesna se ti zahvaljujem,
saj zaradi tebe iz gnide, se v človeka oblikujem.
Oddajte svoj prispevek
