fbpx

GFML-jevci smo doma

Narisal nasmeh se mi je na obraz,
ptice so zjutraj žvrgolele na glas.

Vznemirljiva pomlad vedno znova pride
in z njo novo upanje vsakič rodi se.

Razveseljuje me sonce ter rajanje ptic,
osvobodilo srce me je spon in meglic.

Bil čas je za žalost, za temo in hlad,
nastopil zdaj čas je za biti spet mlad.

Objavljenje vsebine so pregledane, vendar niso lektorirane in ne izražajo stališč Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer.
external Oddajte svoj prispevek

Najnovejše

VEČ NOVIC PRIDRŽITE "SHIFT" ZA VSE PRIKAŽI VSE