V zadnjem obdobju ekonomisti v glavnem napovedujejo recesijo, srednje do velike težave v zagonu proizvodnje, pomanjkanje zagonskih sredstev, odpuščanje delavcev, pomanjkanje surovin iz uvoza in zato manjšo možnost izvoza naših izdelkov v katerih so vgrajene tuje surovine. Navajajo še druge možne ovire pri vzpostavitvi stanja, kot je bilo pred okužbo s korona virusom.
Sama pa razmišljam nekoliko drugače in izhajam iz predpostavke, da je osnova zagona gospodarstva v celoti povečana osebna potrošnja prebivalstva. Dejstvo je, da imamo državljani Slovenije privarčevanih približno 30 milijard evrov, kar je največ v zgodovini slovenskega bančništva. Banke bodo zdaj še bolj kot so v preteklem obdobju gospodarile z denarjem davkoplačevalcev in z ugodnimi posojili pomagale pri likvidnostih težavah, predvsem malega gospodarstva. Ta ima v celotnem slovenskem gospodarstvu pomembno vlogo. Za razliko od krize, ki je bila leta 2008, se bankam ne bo potrebno zadolževati, ker le te lahko gospodarijo s prihranki državljanov. Zadolžiti pa se bo morala država za obveznosti, ki izhajajo iz novo sprejetih zakonov. K izhodu iz krize bomo prispevali državljani, saj je kupna moč še vedno relativno visoka. Ta bo privedla do povečane potrošnje dobrin in s tem povečane proizvodnje v industrijskih obratih. Kot primer navajam možnost hitre vrnitve v povečano proizvodnjo v avtomobilski industriji. Z zniževanjem cen in agresivno oglaševalsko akcijo bodo privabili nove kupce.
Vprašanje, ki pa se mi pojavlja je naslednje..
»Ali globalizacija pomeni prednost ali je prednost delno zapiranje lokalnih ekonomij? «
Sama menim, da je potrebno dati prednost lokalni ekonomiji. S tako gospodarsko politiko bi predvsem prispevali k večji potrošnji doma proizvedenih dobrin, še posebej pa se odpirajo nove možnosti na področju kmetijstva in agroživilstva. Pričakovati je spremembo miselnosti slovenskih potrošnikov pri nakupu živil in tukaj je objektivno pričakovati vrnitev slovenskega potrošnika k doma pridelani hrani ob smotrni kmetijski in agroživilski politiki. Na ta način bi z lahkoto povečali domačo pridelavo živil in povečali samooskrbo. Ta hip predstavljajo tržne viške še vedno samo mleko, perutnina, deloma les in tudi vino. Samooskrba v Sloveniji ni bila še nikoli tako nizka, kot v obdobju pred korona virusom in je povsem objektivno pričakovati, da bi se ta povečala na vseh področjih. To pa pomeni, da bi ponovno prišlo do novih zaposlitev, bolj uravnoteženega razmerja med uvozom in izvozom in s tem tudi do dviga BDP-ja. Resno težavo pa zna predstavljati razvojni zagon turizma in storitvenih dejavnosti, saj je zadnja leta bilo največje povečanje turistov iz dežel, ki so sedaj najbolj prizadete. Zaradi strahu in drugih psiholoških dejavnikov se bo mobilnost prebivalstva po svetu zelo počasi vrnila v stanje, kot je bilo pred korona virusom. Tej dejavnosti je vsekakor potrebno posvetiti v bližnji prihodnosti veliko pozornosti, da bi ob vrnitvi turistov ponovno zaživele tudi dejavnosti povezane s turizmom kot gospodarsko panogo. Vsekakor bo potrebno sprejemati take odločitve, ki bodo vodile k prilagajanju nas vseh k reševanju težav, zakar pa bo potrebno veliko kompromisov in odrekanja.
Na koncu bi želela poudariti, da bo izhod iz težav lažji v kolikor bodo rešitve temeljile na znanju in prenosu znanja v gospodarstvo. Morda bo potrebno celo prenoviti šolske in študijske programe, bodočim študentom ponuditi nove študijske smeri, saj želimo biti družba temelječa na znanju. Naj dodam še misel, da so take krize pogosto nova priložnost za mlade, izobražene in dobro izšolane ljudi.
Oddajte svoj prispevek
