Dijaki GFML so se odpravili na najbolj vzhodni točko Slovenije, na območje Murske šume, kjer so bili gostje nekdanjega profesorja filozofije Vincenca Ferenčaka, ki je kmalu po osamosvojitvi Slovenije - v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, zapustil učiteljske vode ter se pogumno podal v ekološko kmetovanje. Zemlja je bila v slovenskem zemljiškem registru, a je pripadala hrvaškim kmetom. Tu je Vinci Ferenčak zagrabil priložnost in kupil ogromno območje, katero bogatijo meandri reke Mure in velika gozdna kraljestva. »EKO kmetijo smo obiskali z namenom spoznati možnost trajnostnega kmetovanja, vplive ekosistema na kmetovanje, kako je lahko živinoreja v sožitju z naravo, hkrati pa smo spoznali režim reke Mure, biotsko raznovrstnost na področju reke Mure in njeno gozdno bogastvo. Na kmetiji, ki obsega približno 300 hektarjev površin, pridelujejo večinoma žita: proso, piro, ječmen, oves, pšenico, rž, ajdo in tudi koruzo ter deteljo, grah, na posestvu pa redijo tudi okoli 100 prašičev krško poljske pasme in okoli 100 glav panonske govedi in bivolov. Vse živali so prosto živeče in si hrano v glavnem poiščejo same. Na celotnem posestvu ne uporabljajo nobenih škropiv in gnojil. Z ekološkim kmetovanjem se tako ohranja biotska pestrost pokrajine, okolju delovanje kmetije ni škodljivo, vsi proizvodi pa so produkt veselja do dela in ljubezni do narave. Ker obdelovane površine ležijo tik ob reki Muri, se tukaj med njivami pojavljajo mrtvice reke Mure, ki skrbijo za vlago na poljih v sušnih obdobjih, Mura pa ves čas spreminja svojo pot in v močvirskem delu ob reki najdemo izjemno pestro biodiverziteto, predvsem je bogata z raznolikimi pticami. V zadnjih nekaj letih so se tukaj ponovno naselili bobri, ocenjujejo, da jih je na področju posestva že kakšnih 400. Žal so plašni in podnevi ne pridejo iz bivališč, zato pa z lahkoto najdemo bobrišča in posledice njihovega 'dela' v gozdu,« so po povratku strnili misli obiskovalci EKO kmetije Vincenca Ferenčaka.
