Danska je gostila 46 dijakov iz cele Slovenije. Med njimi je bila tudi dijakinja 3. c Hana Rakuša, ki je zanimivo dogajanje strnila v naslednje misli: »Dvajseturna vožnja je minevala v znamenju sklepanja novih prijateljstev in klavrnih poskusov petja danske himne, ki je bila prva točka na glasbenem sporedu slovenskega kulturnega večera. Ko smo končno spoznali. da nam danščina ne leži, smo pozno ponoči zaspali v upanju, da nam v novem dnevu ta več ne bo delala težav. Zjutraj se nam je ob prestopu danske meje zaradi neokrnjene narave, za hipec zazdelo, da smo spet v Sloveniji. Če se ne bi že čez par kilometrov pred našimi očmi začela risati tipična danska ravninska pokrajina z ljubkimi opečnatimi hišicami in vetrnimi elektrarnami, ki so krasile obzorje, bi verjetno kdo podvomil, da smo se nahajali približno 1000 kilometrov od doma. Pot nas je prvi dan vodila na Otok Rømø in v najstarejšo dansko mesto Ribe, kjer smo si ogledali vikinški muzej. Drugi dan ekskurzije pa smo dobili priložnost, da obudimo otroka v sebi, saj smo ga preživeli v Billundskem Legolandu, ki se nahaja poleg najstarejše tovarne Lego kock. Pozno popoldan smo v Nykobingu spoznali svoje danske vrstnike, ki so nam za dva dni prijazno ponudili vpogled v njihov način življenja. Naslednji dan smo prisostvovali pouku na tamkajšnji gimnaziji, kjer smo presenečeno ugotovili, da je zvezke in pisala tam že zamenjal prenosni računalnik. Takšno mero digitalizacije pa marsikateri profesor na šoli ocenjuje kot slabost, saj je posledično učni uspeh dijakov dokazano manjši, pomanjkanje finih motoričnih spretnosti pa zaskrbljujoče. Vseeno pa si s tem podatkom nismo pretirano belili glave in popoldan raje izkoristili za druženje z vrstniki ob obali Severnega morja. Večer smo izkoristili za predpripravljen kulturni program in predstavitev Slovenije. Uradnemu delu Slovenskega večera je sledilo še kulinarično popotovanje po naši državi in hiter tečaj slovenščine za Dance. Po večernem rajanju, smo se zjutraj bili primorani posloviti, a smo si še pred tem obljubili, da se kdaj srečamo- tokrat v Sloveniji. Preostanek dneva smo izkoristili za izlet v Aarhus, drugo največje mesto na Danskem, ki smo si ga ogledali kar z mavrične panorame galerije ARoS. Dan smo izkoristili tudi za vzpon na najvišji vrh Danske, ki s svojimi 175 metri nadmorske višine še zdaleč ni tako veličasten kot Triglav. Po napornem pohodu smo se ustavili še v Odenseeju, kjer smo med ogledom rojstne hiše H.C. Andersena, spet obujali spomine na otroštvo. Danska je dom čudovitim gradovom, zato smo se naslednji dan v spremstvu Horacija po Kronborgu ,,sprehodili po drami o Hamletu'', pred Fredenborgom (kraljevo palačo) smo znova zapeli dansko himno in si za konec dneva privoščili še piknik ob idiličnem jezeru s pogledom na Frideriksborg. Zadnja dva dni smo izkoristili še za raziskovanje Kopenhagna, kjer smo bili deležni sprejema na slovenskem veleposlaništvu, si ogledali parlament, grad Rosenborg in druge glavne arhitekturne znamenitost, se sprehodili ob vodnih kanalih, ter popotovanje zaključili s prijetnim posedanjem v enem izmed mestnih parkov.
Za konec pa bi se rada zahvalila Društvu slovensko danskega prijateljstva in Gimnaziji Franca Miklošiča Ljutomer, ki sta mi omogočili to neverjetno izkušnjo. Danska je name naredila neverjeten vtis in brez dvoma jo želim od blizu doživeti znova.«
