fbpx

Novice

V uvod 12. Miklošičevih dnevov je bila v ponedeljek, 16. novembra 2015, v šolski čitalnici GFML odprta razstavo z naslovom Izseljenci, zamejci, migranti. Dijaki višjih letnikov so pripravili pester kulturni program in predstavili dela vidnejših avtorjev, pisateljev, ki so iz različnih razlogov zapustili svoje domovine ali pa zaradi novih mej ostali kot zamejci v sosednjih državah Slovenije.

"Postavili smo si vprašanje, kako selitve vplivajo na literarno ustvarjanje, identiteto in jezik ljudi, ki so razpeti med dve ali celo več jezikovnih nacionalnih domovin. Veliko pisateljev je po selitvi začelo pisati v tujem jeziku, zaradi globoke potrebe po izražanju samega sebe. V  literaturi izgnanih pisateljev velikokrat zasledimo motive otroštva, starega življenja v katerega se ne morejo več vrniti, pravi Erice Johnson Debeljak, ki se je pred več kot dvema desetletjema iz ZDA preselila v Slovenijo. Selitev  je njej bila povod za začetek pisanja, čeprav  ni bila traumatična. Nekateri priseljeni pisatelji  pravijo, da slovenščino doživljajo kot ustvarjalno igro, pri kateri pa potrebujejo več časa za aktivno vključitev. Največji val izseljevanja Slovencev (v ZDA, Brazilijo, Argentino, Mehiko itd.) je potekal od sredine 19. stoletja do prve svetovne vojne. Za obdobje po drugi svetovni vojni so značilni trije pomembnejši izseljenski valovi iz Slovenije: v prvem valu (1945) gre za politične begunce, ki so prva leta po vojni živeli v Evropi, nato so se večinoma izselili v prekomorske države (Argentina, Kanada, Avstralija); v šestdesetih letih 20. stoletja je sledil drugi val, ko se je v dežele zahodne Evrope zaradi ugodnih ekonomskih razmer izseljevala množica delavcev na začasnem delu v tujini; tretji val predstavlja t. i. 'beg možganov' oz. odhajanje strokovnjakov v tujino. V novih domovinah so se Slovenci združevali v podeželske, mestne ali regionalne skupnosti po verskem, političnem, kulturnem principu. Literarno delo slovenskih izseljencev se začenja z najstarejšimi misijonskimi pismi v latinščini in nemščini, objavljenimi v Gradcu in na Dunaju. Pojavljajo se potopisi, avtobiografije, biografije, versko-poučna dela, poezija, Zapiske o prepotovanih ozemljih je objavljal misijonar in raziskovalec Ignacij Knoblehar," je v sklopu razstave dejala knjižničarka na GFML Veronika Prijol.

V sklopu razstave so predstavljena dela Zorka Simčiča, Stanka Kocipra, Erike Johnson Debeljak, Florjana Lipuša, Marka Kravosa, Marka Sosiča, Gorana Vojnovića, Borisa Pahorja in drugih.

foto gfm media

Zadnje novice

VEČ NOVIC PRIDRŽITE "SHIFT" ZA VSE PRIKAŽI VSE

Aktualne video vsebine

Nove fotografije

Avdio vsebine