Novice

Umetnost nam na različne načine širi spoznanja o sebi, svoji deželi in o širnem svetu. Zato jo ponudimo mladim pogosto in v vseh možnih različicah. V okviru srečanja mladinskih ustvarjalcev Oko besede, ki je letos petindvajsetič gostovalo v Murski Soboti, smo na GFML spet pristavili svoj piskrček in dijakom ter dijakinjam 3. in 4. letnika predšolske vzgoje omogočili literarno matinejo, na kateri sta se jim predstavili pravljičarka Liljana Klemenčič in pisateljica in slikarka Huiqin Wang.
Mladim je treba dati korenine in Klemenčičeva je s pripovedovanjem ljudske pripovedke Kurent obudila bogastvo ljudske tvornosti in njen pomen pri oblikovanju posameznikove in narodove identitete. Predstavila je različne slikanice Kurenta, dijake je pritegnila zadnja izdaja s črno-belimi fotografijami. Poklepetali smo tudi o nastajanju in življenju knjig nasploh in se začudili resničnosti trditve "nobena tablica ali IKT naprava ne bo preživela 400 let". Pravljičarka je za konec dijakom pokazala ravno toliko staro knjigo, z lesenimi, v usnje ovitimi platnicami, z okovanimi platnicami in zlato obrobo, kar simbolično priča o vrednosti knjige.
Brezmejnost in medkulturno moč umetnosti je s svojim nastopom ilustrirala Huiquin Wang z demonstracijo slikanja kitajskih pismenk. Opozorila je, da ima zapisovanje pismenk notranji ritem, en-dva-tri je ritem slikanja bambusa, in značaj, kar iz angleškega poimenovanja za pismenko "character" tudi neposredno razbiramo. Opazovali smo hitre in odločne kaligrafske poteze s čopičem in tušem. Tisti hip se nam je zazdelo, da se je mogoče naučiti kitajskih pismenk, da niso nekaj nepojmljivega, dijaki so se tudi sami preizkusili. Huiquin Wang v svojih samostojnih slikanicah Hallerstein, Slovenec v prepovedanem mestu in Mala Alma z občudovanjem predstavi izjemne slovenske raziskovalce sveta, poliglote in medkulturno ozaveščene posameznike, ki se v 18. in 19. stoletju niso ustrašili dolge poti, kulturnih in jezikovnih preprek in neznanega. Hallersteina je svilna pot pripeljala iz Ljubljane v Prepovedano mesto, Celjanka Alma Karlin pa je kot ženska, približno pred stotimi leti, sama prepotovala svet. Slikanice Wangove navdihujejo tudi drugi izjemni Evropejci, kot sta Marco Polo, Giuseppe Castiglione. Slikanice so slovensko-kitajske ali trojezične (še v angleščini).
Ob koncu srečanja so se v mladih glavah porajale ideje, prebliski: naučiti se kitajske pismenke, potovati na drugi konec sveta, nekateri so v rokah držali svoje ime na kitajskem papirju, zapisano s pismenkami - dokaz, da jezikovne in kulturne prepreke človek lahko hitro premaga s pogumom, znanjem in da je umetniško ustvarjanje pravzaprav trden medkulturni most.