Kaj je naša dediščina, kaj je tisto, kar smo prevzeli iz preteklosti? Med drugim je to tudi "veliki roman o apokalipsi slovenskega prebivalstva na avstrijskem Koroškem v nacističnem oklepu" kot pravi Boris Pahor. Naša dediščina živi z nami. To so bili tudi letošnji Miklošičevi dnevi, ki so se vedno znova dotikali naše bogate dediščine. Uvod v Miklošičevi dneve je bil plenarni del, na katerem sta bila gosta profesorja s Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, mednarodno uveljavljena strokovnjaka, in sicer dr. Silvija Borovnik, ki je predstavila roman Angel pozabe v sobesedilu dvojezičnosti in dvokulturnosti, in dr. Marko Jesenšek, mladim in gostom je prikazal slovenski jezik med preteklostjo in sedanjostjo.
V okviru Miklošičevih dni so potekale številne dejavnosti. Srečanje s pravljičarko Malalo Kovačič Serban z Madagaskarja, posebni gost za ljubitelje naravoslovja je bil prof. dr. Mihael Japelj. Ni dediščine brez umetniške ustvarjalnosti, to sta razstava Ljudsko slovstvo v šolski knjižnici in film Miklošič - človek in znanstvenik. Tudi strokovne ekskurzije so bile vez med preteklostjo in sedanjostjo, Ljubljana, Mozaiki mesta, spoznavali smo Plečnikovo, Cankarjevo, Groharjevo ... ustvarjalnost, posebej sta nas presenetili razstava o Ivani Kobilci in gledališka predstava Matiček se ženi. Dunaj, strokovna ekskurzija Slovenci na Dunaju. Jezikoslovec Miklošič je ravno na Dunaju doživel največji uspeh, bogato znanstveno jezikoslovno delo, ustanovitev slavistične katedre na univerzi, mesto v gosposki zbornici, dedni plemiški naziv so samo delci njegove ustvarjalne poti. Slovenci pišejo tudi dunajsko dediščino, in to bogato (Plečnik, Janša, Cankar ...).
Maturantje so s profesorji zgodovine raziskovali Radgonski kot in poti Rudolfa Maistra, morda pa ni naključje, da so Miklošičevi dnevi takrat, ko je praznik branitelja slovenstva Rudolfa Maistra.
Kaj bomo pustili zanamcem? Tega se je dotaknila okrogla miza Izzivi jezika danes. Gostje so bili: Lilijana Fijavž (prof. slovenščine in angleščine, vodja projekta Jeziki štejejo na GFML), Mateja Škrlec (prof. matematike, avtorica in soavtorica gradiv in zbirk vaj iz matematike za gimnazije in srednje šole), Niko Farič (dijak četrtega letnika, literarni ustvarjalec, mladi raziskovalec, dobitnik Krkine nagrade), Urška Filipič (dijakinja četrtega letnika, debaterka, tekmovalka za Cankarjevo priznanje), Lisa Rosić (dijakinja tretjega letnika, slovenščina je njen drugi jezik, športnica) in Irena Štuhec (prof. slovenščine in sociologije), ki je okroglo mizo vodila. Različna področja, različni jezikovni izzivi sedaj in v prihodnosti. Gostje so izpostavili vedno večji pomen večjezičnosti in medkulturnosti, ohranjanje maternega jezika in narečja, pomen in učenje sporazumevanja v knjižnem jeziku, slovenščina naj bo dejansko enakopravni jezik Evropske skupnosti tudi v praksi, ohranjanje dvojezičnosti, pomen rabe jezika tudi v naravoslovnih vedah. Jezik, popolna dinamika. Tudi slovenski jezik je dovršen, izvrsten v razgibani raznolikosti in neizčrpno bogat v pomenski sporočilnosti. V življenje jezika, ki je del naše dediščine, so ulita vsa doživetja, čustvovanja, znanja, spoznavanja posameznika preteklosti in sedanjosti.
Miklošičevi dnevi, izziv tudi za jutri.
